Archive for the ‘1. Debelost’ Category


Določitev kostno mišične gradnje

Kostno mišično gradnjo lahko določimo s pomočjo količnika telesne višine in obsega desnega zapestja (r = višina v cm / obseg desnega zapestja). Dobljeni količnik primerjamo z določenimi faktorji, s pomočjo katerih vidimo, kakšna je kostno mišična gradnja telesa. Ta je lahko nežna, srednja ali močna. Faktorji s pomočjo katerih določimo kostno mišično gradnjo telesa so za moške in ženske različni:

r = TV (cm) / or

TV = telesna višina

or = obseg desnega zapestja

MOŠKI A = r > 10.4
B = r = 10.4-9.6
C = r < 9.6 A. nežna kostno-mišična gradnja
B. srednja kostno-mišična gradnja
ŽENSKE A = r > 10.9 C. močna kostno-mišična gradnja
B = r = 10.9-9.9
C = r < 9.9

Deptor – Slovenec odkril gen za debelost

V zadnjih dnevih je odjeknila novica v slovenskem prostoru, ki je tudi vzpodbudila zanimanje svetovne javnosti.

Slovenski  prof. Univerze v Ljubljani, Simon Horvat, je z gonomsko analizo pri miših odkril gen deptor, ki naj bi bil eden od genov za debelost.

Intenzivno 15 letno raziskovanje vitkosti in debelosti je obrodilo sadove v biotehnološkem laboratoriju na Kemijskem inštitutu in Biotehnični fakulteti Univerze v Ljubljani.

Z umetno selekcijo dveh skupin miši, katerim je bila skupna izbira vitki ali debeli predniki, je dokazal, da vitke miši z vitkejšimi predniki pojedo več kot debele miši z debelimi predniki, pa kljub temu ostanejo vitke. Gen deptor, ki se značilno različno izraža pri debelih in vitkih miših, je glavno odkritje tovrstne raziskave.

Večina do sedaj raziskanih genskih različic z vplivom na debelost delujejo na signalizacijo v možganih, ki uravnavajo na center za lakoto in sitost, porabo energije itd.  Odkritje gena deptor je posebno v tem, da se njegovo povišanje in genetske razlike  izražajo izključno v povišanem maščobnem tkivu brez povečanega apetita.Deptor - gen za debelost

Odkritje je zanimivo predvsem zato, ker so skupaj s sodelavci ameriške univerze Massachusetts Institute of Technology dokazali in pojasnili visoko korelacijo med izražanjem gena deptor tudi pri človeški populaciji. Izsledki so bili objavljeni v reviji Cell Metabolism, ki je vodilna svetovna revija na področju raziskav metabolizma.

Navkljub  vsemu prof. Simon Horvat poudarja, da po tovrstni uspešni raziskavi in uporabi gena v medicinske namene vnaprejšnjih čudežev ni za pričakovati. Posvaril je, da tu ne gre iskati opravičila, saj ljudje kljub vsemu še vedno lahko v največji meri postorijo s spremembo pri aktivnem preživljanju prostega časa  in prehrani. Ne gre pa izključevati verjetnosti razvoja zdravila za prekomerno telesno težo, saj so rezultati zmanjšanja omenjenega gena v maščobnih celicah pokazali manj nalaganja maščobnega tkiva.

Dejavniki tveganja

Večji kot je ITM bolj se začne povečevati umrljivost zaradi dejavnikov tveganja debelosti. Povečevati se začne nad ITM 25 kg/m2 in do ITM 30kg/m2 je dokaj zmeren porast. Nad ITM 30 kg/m2 začne umrljivost strmo naraščati in je za  50 % do 100 % večja kot pri osebah z ITM med 20 in 25 kg/m2.

Čim več dejavnikov tveganja imate, tem večja je verjetnost za nekvalitetno življenje in zmanjšanjo življensko dobo posameznika.

Katere težave lahko najpogosteje pričakujemo?

1. Kardiovaskularni dejavniki tveganja za:

  • aterosklerozo,
  • hiperlipidemijo,
  • sladkorno bolezen tipa II,
  • povišan krvni tlak (za vsakih odvečnih 10 kg se poveča sistolični krvni tlak za 3 mm Hg in diastolični za 2,3 mm Hg).

Take razlike v krvnem tlaku pa povzročajo:

  • 24 % zvečano nevarnost možganske kapi in
  • 12 % za tveganje koronarne bolezni,
  • hiperholesterolemijo (razlika v ITM za 10 se LDL holesterol zveča za 0,25 do 0,50 mmol/l, kar pomeni 10 % povečanje ogroženosti za koronarno boleznijo v obdobju 5 do 10 let).

2. Nekardiovaskularne bolezni

  • nastanek žolčnih kamnov,
  • osteoartroza (vsak odvečni kilogram teže za 9 % do 13 %),
  • različne vrste raka (rak na dojki in maternici ter rak na črevesju),
  • motnje libida pri moških.

Debelost in prekomerna teža po svetu in pri nas

Po približni oceni je na svetu 215 milijonov debelih ljudi (indeks telesne mase (ITM) > 30 kg/m2) ali 7 % prebivalstva. Ljudi s prekomerno telesno težo je približno dva do trikrat več, kar pomeni, da je na svetu približno milijarda (= 1/5 vseh prebivalcev planeta) prekomerno prehranjenih in debelih. Podatki zadnje raziskave o prevalenci debelosti med odraslimi v ZDA (NHANES III) kažejo, da je debelih 31 % moških in 34 % žensk. Največji odstotek debelih je bil zabeležen med temnopoltimi ženskami (48 %) in Južnoameričankami (47 %). Debelost ne narašča samo v industrializiranih državah zahodnega sveta, temveč tudi v deželah v razvoju in v državah, v katerih je vladal komunistični sistem, med njimi tudi Kitajci ter v Indiji in subsaharski Afriki, kjer prej zaradi revščine in lakote debelosti sploh niso poznali. Prevalenca debelosti se razlikuje tudi po spolu, rasi in etični pripadnosti. Razlikuje se tudi med posameznimi pokrajinami v isti državi, različna je tudi v notranjosti dežele in v obalnem pasu ter med urbanimi področji in podeželjem.

Debelost je tudi med odraslimi ljudmi v Evropi v porastu in še vedno narašča. Debelih je približno 15 % odraslih moških in več kot  20 % žensk. Obstajajo velike razlike med državami. Najnižja je zabeležena med moškimi (7 %) in ženskami (9 %) v Gothenburgu na Švedskem, največja pa pri moških (22 %) in še izrazito večja pri ženskah (45 %) v Litvi. Debelost in njeno povečanje je najbolj opazno v Veliki Britaniji, kjer se je ta pri obeh spolih povečala za blizu do 100 %.

Tudi v Sloveniji je delež ljudi, ki so čezmerno težki in debeli, velik. Pregled naključno izbranega vzorca Ljubljančanov (CINDI 90/91 in 96/97) kaže, da je le dobra tretjina pregledanih normalno težka, 40 % je čezmerno težkih in 21 % predebelih. Podobni so podatki za Slovenijo, prikazani v tabeli (Koch, 1997; povzeto po: Maučec Zakotnik, & Pavčič, 2000).

Tabela 1. Debelost in njena ocena v svetu (Battelino et al., 2000).

Področje Število prebivalcev, starejših od 15 let (milijon) Prevalenca debelosti (%) Približna ocena števila debelih ljudi v milijonih (povprečje)
industrializirane države 640 15 – 20 96 –128 (112)
države z bivšo komunistično ureditvijo 330 20 –25 66 – 83 (75)
Indija 535 0.5 – 1.0 3 – 7 (5)
Kitajska 825 0.5 – 1.0 4 – 8 (6)
Druge azijske države in otoki 430 1 – 3 4 – 12 (8)
Subsaharska Afrika 276 0.5 – 1.0 1 – 3 (2)
Latinska Amerika in Karibi 280 5 – 10 14 – 28 (21)
dežele srednjega vzhoda 300 5 – 10 15 – 30 (22)
Slovenija 1.5 ni podatkov
svet v celoti 3616 7 250

Tabela 2. Indeks telesne mase (kg/m2) naključno izbranih prebivalcev v R Sloveniji (n=2183), v % (Koch, 1997; povzeto po: Maučec Zakotnik, & Pavčič, 2000).

Indeks telesne mase (ITM)
Glede na regije pod 20 20 – 24,9 25 – 27 nad 27
Ljubljana 7,8 48,9 19,8 23,5
Maribor 8,2 54,1 15,0 22,7
Celje 5,4 41,9 20,1 32,6
Kranj 4,3 53,0 19,0 23,7
Nova Gorica 10,0 45,8 20,0 24,2
Koper 13,6 38,3 18,5 29,6
Postojna 12,5 53,8 10,0 23,8
Novo mesto 13,0 47,8 16,5 22,6
Murska Sobota 8,8 52,5 12,5 26,3
Trbovlje 7,9 44,7 17,1 30,3
Ravne na Koroškem 12,5 32,5 20,0 35,0
Krško 3,8 43,6 20,5 32,1

V zadnjih desetletjih stopnja debelosti močno narašča tudi pri otrocih in mladostnikih. V ZDA potekajo periodične epidemiološke raziskave, ki so pokazale, da se je v zadnjih 25 do 30 letih povečala za dvakrat. Prekomerno prehranjenih je kar 25 % otrok, od tega je 14 % debelih in 11 % z ITM med 85. in 95 percentilom. Največji porast prevalence od 16.5 na 29.9 % je bil ugotovljen pri temnopoltih deklicah. Stopnja debelosti med otroki in mladostniki je vse večja tudi v evropskih državah, kjer je med šolskimi otroki povprečno 8 % debelih in 19.5 % prekomerno prehranjenih. Raziskave niso pokazale bistvenih razlik med spoloma, na delež debelosti pa vplivajo etična pripadnost, izobrazba staršev, samo matere ali očeta in telesna aktivnost. Pri britanskih otrocih narašča procent debelosti že v predšolskem obdobju. Za prevaleco debelosti pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji nimamo podatkov, saj na nacionalnem nivoju še ni bila izvedena nobena študija o stanju prehranjenosti. V Centru za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični poteka od leta 1990 program nadzorovanega hujšanja s skupinskim (timskim) pristopom. Od leta 1990, ko je bilo hospitaliziranih 27 otrok, se je število do 1999 leta povečalo za več kot 10-krat.

Debelost graf CZBO sprejemi

Graf 1 Debelost in število otrok v programu nadzorovanega hujšanja

Omenjeni podatki posredno kažejo, da je tudi v Sloveniji prisoten trend k povečanju prevalence debelosti otrok in mladostnikov. Močan razlog za povečanje števila obravnavanih otrok v CZBO Šentvid pri Stični je tudi boljša informiranost zdravnikov in pritisk staršev.

Ambulantni pregeldi debelih otrok v CZBO

Graf 2 Debelost in število ambulantnih pregledov otrok in mladostnikov

Vzroki za debelost

Teorij o vzrokih debelosti je veliko a na splošno velja, da je vzrokov več:

Psihični vzroki

Nezadovoljstvo s samim seboj in ne sprejemanje samega sebe, psihosocialni problemi izvirajoči iz družinskega, delovnega in bivalnega okolja, so pomembni vzorčni ali pospeševalni dejavniki nezdravega načina življenja (pretiranega in/ali nezdravega prehranjevanja in nezadostnost gibanja) in s tem tudi prekomerne telesne teže in debelosti.
Psihična napetost in stresne situacije, ki jo lahko povzročajo, so pogosto vzrok prekomernega uživanja hrane. Psihični vzroki niso neposredni vzroki za nastanek debelosti. Psihična napetost, ki jo povzročajo pogoste stresne situacije, lahko vodijo le k zatekanju k hrani, ki v tem primeru predstavlja tolažbo.

Dejavniki okolja

  • privzgojene navade; družinske navade v rani mladosti navajajo na določen način hranjenja in vedenja ter vodijo ob prirojeni dovzetnosti k debelosti. V družini, kjer sta mati in oče debela, bo skoraj gotovo (v 80 % primerov) debel tudi otrok.
  • prehranjevalne navade; preveliki dnevni obroki hrane, prepogosto uživanje sladkarij, mastne hrane, alkohola (je zelo kaloričen, povečuje izločanje prebavnih sokov in apetit), sladkih napitkov…Človek, ki je navajen ob določenem času ali ob določenih situacijah jesti, bo postal v taki situaciji lačen, čeprav ni notranje potrebe po hrani (pogojni refleks).
  • telesna neaktivnost; če smo telesno neaktivni se hrana, ki jo zaužijemo ne porablja za energijo, ampak se kopiči v obliki maščob. Telesna aktivnost in dieta poleg debelosti zmanjšujeta tudi moč dejavnikov, ki povečujejo možnost nastanka koronarnih bolezni.
  • kajenje; nikotin preprečuje lipolizo v maščevju.

Pokvarjen mehanizem uravnavanja lakote in sitosti

Možganski del, ki uravnava občutek lakote oziroma sitosti je hipotalamus. V njem so posebne živčne celice zbrane v različnih jedrih. Eno jedro predstavlja center za občutek sitosti, drugo pa center za občutek lakote. Živčne celice v centru za lakoto se vzburijo, ko se krvni sladkor zniža zaradi povečanega nivoja inzulina, ki ga izloča trebušna slinavka, in ko se sprostijo še drugi alarmni hormoni. Te celice lahko vzburi tudi vonj po hrani, pogled na hrano, okus po hrani, govor o hrani. Razburjen center za lakoto utiša center za sitost. Po hranjenju se krvni sladkor dvigne in dražljaji za lakoto izginejo. Na oba centra vplivajo tudi beljakovinske snovi, ki se sproščajo v možganskih celicah. To so opijati, ki vzburjajo center za lakoto.

Pri nekaterih debelih ljudeh je mehanizem za uravnavanje lakote oziroma sitosti lahko v okvari.

Hormonski vzroki

Hormonske spremembe, ki lahko vplivajo na debelost so:

  • Zmanjšano delovanje žleze ščitnice, ki bolj povzroča zabuhlost oziroma zateklost kot pa debelost.
  • Povečano izločanje glukokortikoidov skorje nadledvične žleze povzroči nabiranje maščobe okrog bokov in na trebuhu.
  • Tumorji, ki izločajo inzulin so redki, povzročajo pa večanje občutka lakote. Potrebno jih je kirurško odstraniti.
  • Spolni hormoni vplivajo na razporeditev maščevja in mišičnega tkiva. Moški spolni hormoni spodbujajo tvorbo skeleta in mišičja. Ob njegovem pomanjkanju pa se maščoba pri moških kopiči na bokih, stegnih in trebuhu.

Ženski spolni hormoni imajo tudi vlogo pri uravnavanju telesne teže. Debelost je pri ženskah pogostejša kot pri moških, pojavlja pa se posebno ob spremembah delovanja spolnih hormonov v puberteti in klimakteriju. Telesna teža niha tudi z menstrualnim ciklom, tako kot se spreminjajo tudi spolni hormoni. Pred menstruacijo telesna teža lahko poraste. Ta teža poraste na račun povečane ješčosti v drugi polovici menstrualnega cikla in na račun tekočine, ki se zadržuje v telesu.

Dednost

Človek ima že ob rojstvu določene posamezne telesne značilnosti, način presnove in nekatere druge lastnosti. Glede na to, da človek podeduje telesne značilnosti kot so morfološke značilnosti in z njimi povezane fiziološke lastnosti telesa, s tem podeduje tudi dovzetnost za razvoj debelosti. Ta dovzetnost je odvisna od tipa postave in metabolizma. Ljudje s prevladujočim ektomorfnim tipom postave so suhi, brez izraženega mišičnega tonusa, prenizko težo in zelo hitrim metabolizmom. Ob vnosu hrane se ne zredijo in zelo težko pridobijo na teži. Ljudje z mezomorfnim tipom postave imajo simetrično grajeno telo z močno izraženim mišičnim tonusom. Predstavniki endomorfov imajo močno grajene kosti, veliko maščobnega tkiva okoli bokov in trebuha. Oblika telesa pri ženskah spominja na hruško pri moških pa na jabolko. Imajo počasno presnovo in so nagnjeni h kopičenju maščob.

Priporočene vrednosti krvni tlak, maščobe v krvi, krvni sladkor

Priporočene vrednosti krvnega tlaka

manj kot 140/90 mm Hg
Pri bolnikih s srčno-žilno ali
sladkorno boleznijo so zaželene vrednosti nižje:

manj kot 130/80 mm Hg

Zaželene vrednosti krvnih maščob

skupni holesterol manj kot 5 mmol/l
holesterol LDL manj kot 3 mmol/l
trigliceridi manj kot 1,7 mmol/l
holesterol HDL več kot 1 mmol/l (moški)
več kot 1,2 mmol/l (ženske)
Pri bolnikih s srčno-žilno ali
sladkorno boleznijo so zaželene vrednosti nižje:
skupni holesterol manj kot 5 mmol/l
holesterol LDL manj kot 2,5 mmol/l

Normalna koncentracija glukoze v krvi

na tešče 6 mmol/l ali manj

Išči
Koristne povezave