Hujšanje in sprememba načina življenja

Po približni oceni je na svetu 215 milijonov debelih ljudi (indeks telesne mase (ITM) > 30 kg/m²) ali 7 % prebivalstva. Ljudi s prekomerno telesno težo je približno dva do trikrat več, kar pomeni, da je na svetu približno milijarda (= 1/5 vseh prebivalcev planeta) prekomerno prehranjenih in debelih. Podatki zadnje raziskave o prevalenci debelosti med odraslimi v ZDA (NHANES III) kažejo, da je debelih 31 % moških in 34 % žensk. Največji odstotek debelih je bil zabeležen med temnopoltimi ženskami (48 %) in Južnoameričankami (47 %). Debelost ne narašča samo v industrializiranih državah zahodnega sveta, temveč tudi v deželah v razvoju in v državah, v katerih je vladal komunistični sistem, med njimi tudi Kitajci ter v Indiji in subsaharski Afriki, kjer prej zaradi revščine in lakote debelosti sploh niso poznali. Prevalenca debelosti se razlikuje tudi po spolu, rasi in etični pripadnosti. Razlikuje se tudi med posameznimi pokrajinami v isti državi, različna je tudi v notranjosti dežele in v obalnem pasu ter med urbanimi področji in podeželjem.

Debelost je tudi med odraslimi ljudmi v Evropi v porastu in še vedno narašča. Debelih je približno 15 % odraslih moških in več kot  20 % žensk. Obstajajo velike razlike med državami. Najnižja je zabeležena med moškimi (7 %) in ženskami (9 %) v Gothenburgu na Švedskem, največja pa pri moških (22 %) in še izrazito večja pri ženskah (45 %) v Litvi. Debelost in njeno povečanje je najbolj opazno v Veliki Britaniji, kjer se je ta pri obeh spolih povečala za blizu do 100 %.

Tudi v Sloveniji je delež ljudi, ki so čezmerno težki in debeli, velik. Pregled naključno izbranega vzorca Ljubljančanov (CINDI 90/91 in 96/97) kaže, da je le dobra tretjina pregledanih normalno težka, 40 % je čezmerno težkih in 21 % predebelih. Podobni so podatki za Slovenijo, prikazani v tabeli (Koch, 1997; povzeto po: Maučec Zakotnik, & Pavčič, 2000).

Tabela 1. Debelost in njena ocena v svetu (Battelino et al., 2000).

Tabela 2. Indeks telesne mase (kg/m2) naključno izbranih prebivalcev v R Sloveniji (n=2183), v % (Koch, 1997; povzeto po: Maučec Zakotnik, & Pavčič, 2000).

V zadnjih desetletjih stopnja debelosti močno narašča tudi pri otrocih in mladostnikih. V ZDA potekajo periodične epidemiološke raziskave, ki so pokazale, da se je v zadnjih 25 do 30 letih povečala za dvakrat. Prekomerno prehranjenih je kar 25 % otrok, od tega je 14 % debelih in 11 % z ITM med 85. in 95 percentilom. Največji porast prevalence od 16.5 na 29.9 % je bil ugotovljen pri temnopoltih deklicah. Stopnja debelosti med otroki in mladostniki je vse večja tudi v evropskih državah, kjer je med šolskimi otroki povprečno 8 % debelih in 19.5 % prekomerno prehranjenih. Raziskave niso pokazale bistvenih razlik med spoloma, na delež debelosti pa vplivajo etična pripadnost, izobrazba staršev, samo matere ali očeta in telesna aktivnost. Pri britanskih otrocih narašča procent debelosti že v predšolskem obdobju. Za prevaleco debelosti pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji nimamo podatkov, saj na nacionalnem nivoju še ni bila izvedena nobena študija o stanju prehranjenosti. V Centru za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični poteka od leta 1990 program nadzorovanega hujšanja s skupinskim (timskim) pristopom. Od leta 1990, ko je bilo hospitaliziranih 27 otrok, se je število do 1999 leta povečalo za več kot 10-krat.

Graf 1 Debelost in število otrok v programu nadzorovanega hujšanja

Omenjeni podatki posredno kažejo, da je tudi v Sloveniji prisoten trend k povečanju prevalence debelosti otrok in mladostnikov. Močan razlog za povečanje števila obravnavanih otrok v CZBO Šentvid pri Stični je tudi boljša informiranost zdravnikov in pritisk staršev.

Graf 2 Debelost in število ambulantnih pregledov otrok in mladostnikov