Posts Tagged ‘sladkorna bolezen’

Diabetes in šport

Znanost in družbeni napredek se kažeta tudi na športnem področju.  Da, tudi šport ima svojo znanost, pri kateri sta v ospredju predvsem človek in oprema katero uporablja. Tehnologija in znanost prehiteva naš vsakdan in le redko kdo je na tekočem z najnovejšimi aktualnimi zadevami.

Diabetes in šport

Nekoč prepovedano lahko danes postane koristno. V preteklosti se je dogajala stigmatizacija otrok s kroničnimi boleznimi (astma, sladkorna bolezen, epilepsija itd.)  za njihovo integracijo v aktivno igro otrok. Pri športnih aktivnostih so bili ti otroci potisnjeni na stran z mislijo, da šport škoduje kronično bolnim otrokom. Seveda, dandanes vemo, da temu ni tako.

Svetovne raziskave so pokazale, da je redna športna aktivnost del zdravljenja sladkorne bolezni, predvsem v doprinosu k nižji vrednosti HbA1c. Seveda pod osnovno zdravljenje še vedno smatramo pravilno prehrano s pravilnimi odmerki inzulina.

Vsakodnevno gibanje pri sladkornem bolniku zmanjšuje nevarnost srčno-žilnih obolenj, uravnava telesno težo, povečuje porabo presežka kalorij in sladkorja. Dolgoročno se izboljša tudi občutljivost telesa na inzulin ter zmanjšanje maščobnega tkiva ter povišanje nivoja dobrega holesterola (HDL holesterol).

Diabetes in sport

Injiciranje inzulina

Največje aktivne mišice, ki sodelujejo pri gibanju, npr. stegenske mišice, so med samim gibanjem zelo dobro prekrvavljene. Posledica tega je hitrejše vsrkavanje inzulina tudi iz podkožnega tkiva na tem področju. V primeru preglobokega vboda igle mehanskega injektorja ali brizgalke tvegamo večjo nevarnost hipoglikemije zaradi hitrejšega krvnega pretoka velikih aktivnih mišic, ki sodelujejo pri gibanju in s tem hitrejšega vsrkanja inzulina iz podkožja in mišice v kri.

Poraba sladkorja med gibanjem

Pri odraslem človeku  znaša poraba glukoze od 8-12 gr/uro. Pri intenzivnem treningu pa se ta vrednost lahko tudi podvoji. Vendar pa se moramo zavedati, da se med telesno vadbo povišuje raven hormona adrenalina, glukagona in kortizola katerih učinek je nasproten učinku  inzulina. Ti hormoni dvigujejo raven krvnega sladkorja, ker ga sproščajo iz zalog glikogena v telesu, predvsem v mišicah in jetrih in spodbujajo nastanek glukoze iz drugih snovi v telesu. V odvisnosti nasprotujočih si hormonov lahko pričakujemo padec ali pa tudi dvig krvnega sladkorja tudi med samo aktivnostjo. V primeru da prevladuje učinek inzulina lahko raven krvnega sladkorja med samo aktivnostjo pada tudi do 0,1 mmol/l na minuto kar bo sčasoma privedlo do hipoglikemije. Seveda lahko pričakujemo tudi obratni proces in dejanski dvig krvnega sladkorja med samo športno vadbo. To se zgodi zaradi pomanjkanja inzulina in posledično nezadostnega vstopa sladkorja v aktivno celico.

Kadar je krvni sladkor višji od 15-16 mmol/l in so prisotni ketoni moramo športno aktivnost izpustiti in počakati na nižji krvni sladkor.

V primeru izrabe zalog glikogena v mišicah in jetrih, ki je značilno za dolgotrajno in intenzivnejšo vadbo, lahko pričakujemo hipoglikemijo tudi več ur po vadbi, tudi do 18 ur. Zato je lahko nevarna predvsem noč po dolgotrajnem treningu.

Za preprečitev prevelikega in predvsem prehitrega padca ravni glukoze pri gibanju lahko pred aktivnostjo zužijemo dodatne kratkodelujoče ogljikove hidrate (20-30 g) v tekoči ali trdni obliki ali pa injiciramo manj kratkodelujočega insulina (pribl. 10-15% manj). Včasih sta potrebna oba ukrepa.

Obrok po vadbi mora vsebovati živila za kar najhitrejšo obnovo izrabljenih zalog glikogena. Po treningu moramo zaužiti 10g -15g ogljikovih hidratov za vsakih 30 minut vadbe izključujoč privih 30 minut vadbe.

Z izkušnjami in kombiniranjem sestave in količine obrokov pred in po vadbi lahko vsak posameznik dokaj natančno predvidi svojo raven krvnega sladkorja med in po vadbi.


Išči
Koristne povezave