Dieta

sponzorirane povezave
dieta
Dieta

Dieta <> zdrava prehrana

Danes najbolj pogost način hujšanja. Veliko ljudi, ki imajo težave s prekomerno težo se vse pogosteje zateka k shujševalnim dietam, ki veliko obljubljajo.

Uporaba shujševalnih diet je dokaz, da ljudje iščejo najlažji in najhitrejši način, da bi se znebili odvečnih kilogramov. Tovrstne diete lahko razdelimo na diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov (visoko-proteinska dieta, nizko-ogljikohidratna dieta, visoko-maščobna dieta-»Atkins diet«) in konvencionalne diete (nizko-kalorična dieta, visoko-ogljikohidratna dieta, nizko-maščobna dieta). Kljub popularnosti diet z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, nobena od raziskav, ki so proučevale njihovo učinkovitost, ni dala pomembnejših rezultatov.

Shujševalne diete morajo zagotoviti hranila v uravnoteženem razmerju. Le take diete so zdrave, ker nam dajo vse potrebne hranilne snovi za normalno delovanje organizma. Tako nekatere zgoraj navedene diete ne upoštevajo tega načela in našemu organizmu

ne dajo vseh potrebnih hranil in so zato lahko zdravju škodljive npr:

* diete z malo ogljikovimi hidrati pri katerih se zaradi večjega uživanja beljakovin in maščob lahko slednja prekomerno poveča kar lahko povzroči nastanek hiperholesterolomije, lahko pa tudi pospešuje nastanek ketoz, kar ima anoreksičen učinek (Atkinsova dieta, točkovna dieta,…),

* beljakovinske diete(dieta Mayo, Stillmanova dieta, Scaresdalska dieta, mesne diete,…) povečajo termogenezo in so nasitne, vendar pri njih lahko pride do bolezenskih zapletov.

Najbolj priporočljivo za človeka, ki hujša, bi bilo, da bi zaužil manj kalorij. Ker pa je hrana debelih običajno enolična, bi to težko privedlo do uspešnega hujšanja. Če bi debelim ljudem dovolili, da si sami zmanjšujejo energijsko vrednost hrane, bi bila skušnjava prevelika. Hrano pri hujšanju je potrebno predpisati in ne dopustiti odstopov in samovoljnih menjav jedil.

Cilj vseh shujševalnih diet je zmanjšati energijsko vrednost hrane, doseči zmanjšanje telesne teže in ohraniti normalno delovno sposobnost.

Vsak organizem ima individualne zahteve glede potrošnje energije, kar je odvisno od spola, starosti, telesne višine, telesne aktivnosti, hitrost metabolizma… Na splošno velja, da naj bi vnos s hrano vnesenih kcal, ne bi bil manjši od bazalnih energijskih potreb. Premajhne količine hranil lahko povzročijo bolezen in različne odzive organizma.

Dnevni kalorični vnos preprosto znižamo tako, da živila z visoko energetsko gostoto zamenjamo s tistimi z manjšo. Maščobe imajo zelo visoko kalorično vrednost, zato je treba v prehrani zmanjšati predvsem njihovo količino. Pri tem pa se izogibajmo še posebno nasičenim maščobam.

Pri shujševalni dieti pa moramo zagotoviti tudi primerno količino vlaknin, saj z njimi precej znižamo kalorično gostoto hrane. Vlaknine upočasnijo prebavo hrane in praznjenje želodca, zaradi velike mase pa dajejo večji občutek sitosti.

Leave a Reply


Išči
Koristne povezave